1Ki 22 | SloKJV | STEP | Tri leta so nadaljevali brez vojne med Sirijo in Izraelom.

1 Kings 22

22. Poglavje

1 Tri leta so ^a nadaljevali brez vojne med Sirijo in Izraelom. 2 V tretjem ^{▼▼[Leta 897 pred Kristusom.]} letu se je pripetilo, da je Judov kralj Józafat prišel dol k Izraelovemu kralju. 3 Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: „Ali veste, da je Ramót v Gileádu naš, in mi bomo mirni ^{▼▼mirni…: hebr. tihi pred njegovim vzetjem.} in ga ne bomo vzeli iz roke sirskega kralja?“ 4 Józafatu je rekel: „Hočeš z menoj iti v bitko k Ramót Gileádu?“ Józafat je Izraelovemu kralju rekel: „Jaz ^d sem kakor si ti, moje ljudstvo kakor tvoje ljudstvo, moji konji kakor tvoji konji.“ 5 Józafat je Izraelovemu kralju rekel: „Prosim te, danes poizvedi pri besedi od Gospoda.“ 6 Potem je Izraelov kralj zbral skupaj preroke, okoli štiristo mož in jim rekel: „Ali naj grem zoper Ramót Gileád v bitko ali naj to opustim?“ Rekli so: „Pojdi gor, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 7 Józafat je rekel: „Ali tukaj ni več Gospodovega preroka, da bi lahko poizvedeli od njega?“ 8 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „Tukaj je še en mož, Jimlájev ^{▼▼[Jimlá: hebr. poln.]} sin Miha, ^{▼▼[Miha: hebr. Kdo je kakor Jah?.]} po katerem bi lahko poizvedeli od Gospoda. Toda sovražim ga, kajti glede mene ni dobro prerokoval, temveč zlo.“ Józafat je rekel: „Naj kralj ne govori tako.“ 9 Potem je Izraelov kralj poklical častnika ^{▼▼častnika: ali, evnuha.} in rekel: „Podvizaj sem Jimlájevega sina Miha.“ 10 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta sedela vsak na svojem prestolu, oblečena sta imela svoja svečana oblačila, na odprtem ^{▼▼odprtem…: hebr. mlatišču.} prostoru, pri vhodu velikih vrat Samarije in vsi preroki so prerokovali pred njima. 11 Cidkijá, ^{▼▼[Cidkijá: hebr. pravica ali uspevanje od Jahveja.]} Kenaanájev sin, si je naredil rogove iz železa in rekel: „Tako govori Gospod. ‚S temi boš bodel Sirce, dokler jih ne boš použil.‘“ 12 Vsi preroki so prerokovali tako, rekoč: „Pojdi gor k Ramót Gileádu in bodi uspešen, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 13 Poslanec, ki je odšel, da pokliče Miha, mu je spregovoril, rekoč: „Glej torej, besede prerokov kralju soglasno razglašajo dobro. Naj bo tvoja beseda, prosim te, kakor beseda enega izmed njih in govori to, kar je dobro.“ 14 Miha pa je rekel: „Kakor živi Gospod, kar mi Gospod reče, to bom govoril.“

15 Tako je prišel h kralju in kralj mu je rekel: „Miha ali naj gremo zoper Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj opustimo?“ Ta mu je odgovoril: „Pojdi in bodi uspešen, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 16 Kralj pa mu je rekel: „Kolikokrat te bom zaklinjal, da mi ne poveš ničesar razen tega, kar je resnično v Gospodovem imenu?“ 17 In ta je rekel: „Videl sem vsega Izraela razkropljenega na hribih, kakor ovce, ki nimajo pastirja. Gospod je rekel: ‚Ti nimajo gospodarja. Naj se v miru vrnejo, vsak mož k svoji hiši.‘“ 18 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „Ali ti nisem rekel, da glede mene ne bo prerokoval nobene dobre stvari, temveč zlo?“ 19 Rekel je: „Poslušaj torej Gospodovo besedo: ‚Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati pri njem, na njegovi desnici in na njegovi levici.‘ 20 Gospod je rekel: ‚Kdo bo pregovoril ^{▼▼pregovoril: ali, zavedel.} Ahába, da bo lahko šel gor in padel pri Ramót Gileádu?‘ Nekdo je rekel na ta način, drugi pa na drug način. 21 Tam pa je prišel naprej duh in obstal pred Gospodom ter rekel: ‚Jaz ga bom prepričal.‘ 22 Gospod mu je rekel: ‚S čim?‘ Rekel je: ‚Šel bom naprej in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘ Rekel je: ‚Ti ga boš prepričal in tudi prevladal. Pojdi naprej in stori tako.‘ 23 Zdaj torej glej, Gospod je položil lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov in Gospod je glede tebe govoril zlo.“ 24 Toda Kenaanájev sin Cidkijá je prišel bliže in Miha udaril po licu ter rekel: „Katero ^k pot je Gospodov Duh odšel od mene, da govori tebi?“ 25 Miha je rekel: „Glej, videl boš tisti dan, ko boš šel v ^{▼▼v…: ali, iz sobe v sobo; hebr. v sobo v sobi.} najnotranjejšo sobo, da se skriješ.“ 26 Izraelov kralj je rekel: „Vzemi Miha in ga odvedi nazaj k Amónu, voditelju mesta in h kraljevemu sinu Joášu 27 ter reci: ‚Tako govori kralj: ‚Postavita tegale v ječo in ga hranita s kruhom stiske in z vodo stiske, dokler ne pridem v miru.‘“ 28 Miha je rekel: „Če se sploh vrneš v miru, Gospod ni govoril po meni.“ In rekel je: „Prisluhni, oh ljudstvo, vsakdo izmed vas.“

29 Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla gor k Ramót Gileádu. 30 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „Jaz ^{▼▼Jaz…: hebr. Ko naj bi se.} se bom zamaskiral in vstopil v bitko, toda ti si nadeni svoja svečana oblačila.“ Izraelov kralj se je zamaskiral in odšel v bitko.“ 31 Toda sirski kralj je zapovedal svojim dvaintridesetim poveljnikom, ki so poveljevali nad njegovimi bojnimi vozovi, rekoč: „Ne borite se niti z majhnim niti z velikim, razen samo z Izraelovim kraljem.“ 32 Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, da so rekli: „To je zagotovo Izraelov kralj.“ Obrnili so se vstran, da se bojujejo zoper njega. Józafat pa je zavpil. 33 Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zaznali, da to ni bil Izraelov kralj, da so se obrnili od zasledovanja za njim. 34 Nek mož pa je preprosto ^{▼▼preprosto…: hebr. v svoji preprostosti.} napel lok in Izraelovega kralja zadel med člene prsnega ^{▼▼prsnega…: hebr. in prsnim oklepom.} oklepa. Zato je vozniku svojega bojnega voza rekel: „Obrni svojo roko in me odvedi ven iz bojišča, kajti ranjen ^{▼▼ranjen: hebr. zbolel.} sem.“ 35 Bitka je ^{▼▼je…: hebr. se je ta dan vzdignila.} ta dan narasla in kralj je ostal pokonci na svojem bojnem vozu zoper Sirce in zvečer umrl. Kri iz rane je tekla na ^{▼▼na…: hebr. v naročje.} sredo bojnega voza. 36 Okoli sončnega zahoda je po vsej vojski šel razglas, rekoč: „Vsak mož k svojemu mestu in vsak mož k svoji lastni deželi.“

37 Tako je kralj umrl in bil ^{▼▼bil…: hebr. prišel.} priveden v Samarijo in kralja so pokopali v Samariji. 38 V samarijskem ribniku je nekdo umival bojni voz in psi so lizali njegovo kri in umili so njegovo bojno opremo, glede na ^t Gospodovo besedo, ki jo je govoril. 39 Torej preostala izmed Ahábovih dejanj in vse, kar je storil in slonokoščena hiša, ki jo je naredil in vsa mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 40 Tako je Aháb zaspal ^{▼▼[Leta 897 pred Kristusom.]} s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá. ^{▼▼[Ahazjá: hebr. Jahve je zavzel.]}

41 V četrtem ^{▼▼[Leta 914 pred Kristusom.]} letu Izraelovega kralja Ahába je nad Judom pričel kraljevati Asájev sin Józafat. ^{▼▼[Józafat: hebr. Jehova je sodil.]
,} ^y 42 Józafat je bil star petintrideset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, ^{▼▼[Azúba: hebr. zapuščanje, zapustitev.]} Šilhíjeva ^{▼▼[Šilhí: hebr. oborožen.]} hči. 43 Hodil je po vseh poteh svojega očeta Asája. Ni se obrnil vstran od tega; delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. Kljub temu visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti ljudstvo je na visokih krajih še vedno darovalo in zažigalo kadilo. 44 Józafat je z Izraelovim kraljem sklenil mir. 45 Torej preostala izmed Józafatovih dejanj in njegova moč, ki jo je pokazal in kako se je bojeval, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 46 Preostanek posvečenih vlačugarjev, ki so preostali v dneh ^{▼▼[Leta 913 pred Kristusom.]} njegovega očeta Asája, je izgnal iz dežele. 47 Potem ni bilo kralja v Edómu. Namestnik je bil kralj. 48 Józafat je naredil ^{▼▼naredil…: ali, imel deset ladij.} taršíške ladje, da gredo do Ofírja po zlato. Toda niso odšli, kajti ladje so se razbile pri Ecjón Geberju. ^{▼▼[Ecjón Geber: hebr. hrbtenica kot od moža.]} 49 Potem je Ahábov sin Ahazjá ^{▼▼[Ahazjá: hebr. Jahve je zgrabil.]} Józafatu rekel: „Naj moji služabniki gredo s tvojimi služabniki na ladje.“ Józafat pa ni hotel.

50 Józafat je zaspal ^{▼▼[Leta 889 pred Kristusom.]} s svojimi očeti in je bil pokopan s svojimi očeti v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehorám. ^{▼▼[Jehorám: hebr. od Jahveja vzgojen ali vzdignjen.]}

51 Ahábov sin Ahazjá je pričel ^{▼▼[Leta 898 pred Kristusom.]} kraljevati nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata in nad Izraelom je kraljeval dve leti. 52 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta, po poti svoje matere in po poti Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, 53 kajti služil je Báalu, ga oboževal in do jeze dražil Gospoda, Izraelovega Boga, glede na vse, kar je počel njegov oče.